Trendi, ki bodo po napovedih HP to leto pomembno vplivali na napredek trirazsežnostnega (3D) tiska in digitalne proizvodnje ter s tem na napredek Industrije 4.0, bodo med drugim vpliv avtomatizacije na delovne procese, večja potreba po trajnostni proizvodnji ter porast podatkov in programske opreme kot temeljev digitalne proizvodnje.

Po mnenju strokovnjakov bo leto 2020 v vseh industrijskih panogah čas uresničevanja pravega potenciala digitalne proizvodnje in 3D tiska. Z novo in razširjeno programsko opremo, podatki, storitvami in industrijskimi rešitvami bo digitalna proizvodnja uporabnikom omogočala izdelavo popolnih modelov.

Kot so napovedali pri HP, bo prevladujoča avtomatizirana proizvodnja omogočala vključevanje večdelnih sklopov, vključno s kombinacijami 3D tiskanih kovinskih in plastičnih delov.

Z uporabo naprednega 3D tiskanja se bo pospešilo kodiranje digitalnih informacij v površinske teksture. Pri tem ne gre le za serijske številke, ampak za precej več vidnih ali skritih podatkov, ki jih lahko, glede na obliko ali usmeritev izboklin, prepoznajo tako ljudje kot stroji. Sposobnost sledenja delom in podatkovnim sistemom postaja namreč vse bolj pomembna.

Trajnostna proizvodnja bo v poslovnem svetu še naprej nuja in obveza. Danes je skoraj tretjina izpustov CO2 povezana s proizvodnjo in distribucijo blaga. S pomočjo 3D tiska bo predelovalna industrija ustvarila manj odpadkov, zalog in  emisij CO2. S premišljeno zasnovanimi izdelki (kombiniranje delov in uporaba zapletenih geometrij za izdelavo lahkih sestavnih delov) se bo povečal prihranek pri materialu in zmanjšala količina odpadkov. Zaradi vgrajenih lahkih delov se bo zmanjšala teža vozil in letal ter izboljšala učinkovitost porabe goriva, kar bo prineslo tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in porabe energije.

Povečalo se bo povpraševanje po študentih, ki razmišljajo tridimenzionalno. Proces visokošolskega izobraževanja mora poskrbeti za spremembo v razmišljanju študentov in jih pripraviti na Industrijo 4.0. Univerze in programi usposabljanja bodo oblikovali sklop miselnih procesov, da bi študente osvobodili starega načina razmišljanja in jim omogočili vključitev v tehnologije prihodnosti kot sta 3D tisk in digitalna proizvodnja. V naslednjih 10 letih bo samo industrija 3D tiska ustvarila na milijone novih delovnih mest.

Množične prilagoditve potrebam kupcev bodo spodbudile novo rast v proizvodnji obutve in očal ter ortodontiji. Še posebej bo rast in uveljavitev digitalne proizvodnje spodbudil zdravstveni sektor, saj izdelovalci zdravstvenih pripomočkov vedno pogosteje uporabljajo tehnologije 3D tiska. Glede na številne možnosti prilagoditev potrebam posameznega kupca priložnost za zaslužke na tem področju v naslednjem desetletju ocenjujejo v milijardah ameriških dolarjev.

3D tisk bo gonilna sila elektrifikacije vozil. Proizvajalci avtomobilov se v času največje preobrazbe avtomobilske industrije v zadnjih 100 letih vse bolj naslanjajo na 3D tisk in digitalno proizvodnjo, s pomočjo katerih ostajajo konkurenčni. Po napovedih HP bodo ob vse večji priljubljenosti električnih vozil možnosti, ki jih ponujata 3D tiskanje kovin in plastike, pospešile njihovo oblikovanje in razvoj. Ogromno število delov, ki jih avtomobilska industrija proizvede vsako leto ter hitro prototipiranje in proizvodne zmogljivosti 3D tiskanja proizvajalcem omogočajo izdelavo avtomobilskih delov, ki jih doslej ni bilo mogoče ustvariti.

3D tiskanje bo zagotovilo večjo učinkovitost dobavne verige v smislu digitalne dostave in lokalne izdelave. Proizvajalci bodo morali oceniti, v katerem delu dobavne verige je najbolj smiselno postaviti tovarno – blizu končnih uporabnikov ali vira materialne proizvodnje.

Programska oprema bo meje digitalne proizvodnje dvignila na nove ravni. Vse več programov za 3D modeliranje bo vsebovalo tudi funkcije, prirejene za 3D tiskanje. Izboljšanje programske opreme in upravljanja s podatki bo prineslo boljše upravljanje sistema, večjo kakovost delov ter boljše prodajne rezultate. Da bi za kupce in partnerje ustvarila povezan in prehoden ekosistem, podjetja oblikujejo programske knjižnice, ki omogočajo programom različnih proizvajalcev povezovanje in sodelovanje ter vključujejo izdelke, prilagojene za posamezne kupce. Poleg tega bodo proizvajalci individualne biometrične podatke lahko uporabili za množično prilagajanje. S tem bodo omogočili tudi sledljivost delov v dobavni verigi, upravljanje z virtualnim inventarjem in nadomestnimi deli ter proizvodnjo približali končnemu kupcu.